Latest Posts

Odpoved ture v Dolomite

Dragi moji planinci!

Morda bi začela takole………………nekaj slabega je v zraku…………….a saj vsi vemo, kar je za nekoga slabo, je za drugega dobro. Mi, ki smo želeli ta vikend v Dolomite, bomo pač razočarani, naša ljuba zemljica pa kliče po dežnih kapljicah in tako bo ravnovesje zopet vzpostavljeno.

Torej zgodba je popolnoma enaka kot lani. Sobotne padavine, bodo nad 3000 m navrgle tudi nekaj snega in temperature v nedeljo bodo tako nizke, da bi bila naša varnost zelo vprašljiva. Seveda v soboto, pa nižje ne samo dež tudi nevihte.

Našemu gostitelju v koči sem obljubila, da prihodnje leto zopet poskusimo, bomo pa malo razmislili o spremembi datuma.
Pošiljam vam planinski pozdrav z vabilom za prihodnje leto.

Mateja Tonin

 

Vplačana akontacija se vrača v času uradnih ur PD Komenda – vsako sredo od 19.00 do 20.00 ure.

Celovška špica, 30.07.2017

Manjša skupina planincev se je v nedeljo, 30.7.2017, pod vodstvom Milana Šinkovca odpravila na Celovško špico (2.103 m). Celovška špica se nahaja v Karavankah, na meji z Avstrijo in velja za zahtevno brezpotje.
Vremenske razmere zjutraj niso bile najbolj obetavne, vendar jim je kljub temu uspelo turo do konca izpeljati. Zgodaj zjutraj so se z Ljubelja povzpeli na Zelenico, od tam naprej pa pot nadaljevali proti Vrtači in nato na odcepu zavili levo v smeri proti Stolu. Od tam naprej so eno uro hodili še po markirani poti, nato zavili desno na brezpotje in prispeli do sedla pod Celovško špico. Tam so si nadeli čelade in se povzpeli proti vrhu. Pot je proti vrhu zelo izpostavljena, zato je bila potrebna velika zbranost in previdnost. Za pot do vrha so potrebovali dobre štiri ure. Zaradi grozečih oblakov, so se kar hitro odločili za sestop in vrnitev nazaj po isti poti proti Zelenici. Za pot nazaj do Zelenice so potrebovali 3 ure in pol, nato pa si v miru privoščili zaslužen počitek v domu na Zelenici. Sledil je še sestop iz Zelenice do Ljubelja in nato povratek proti Komendi.

Besedilo: Martina Barle; Fotografije: Jože Gradišar

Koča Corsi, 15.7.2017

Planinci PD Komenda smo se v soboto, 15.7.2017, skupaj s planinci PD Ljubljana Polje odpravili na pohod na kočo Corsi. Koča Corsi se nahaja v Italiji, v predelu zahodnih Julijskih Alp in spada v Viševo skupino. Pohoda se nas je udeležilo skupaj 23 planincev.
Iz Komende smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali z avtobusom in po dobri uri in pol vožnje prispeli do izhodišča Jezerska dolina (980 m), kjer smo pričeli s pohodom. Od izhodišča smo krenili navzgor po poti v dolini belega potoka, mimo bivše koče Brunner ter naprej do bivaka Gorizia (1.950 m), od tam dalje pa smo pot nadaljevali v dveh različnih smereh. Ena skupina se je odpravila po poti čez Trbiško škrbino, ki velja za lahko označeno pot, druga skupina pa po »Poti Stoletnice«, ki velja za zelo zahtevno označeno pot.
Pot čez Trbiško škrbino je vodila po razbitem terenu in melišču navzgor do Krniške škrbine, druga pot »Pot stoletnice« pa najprej strmo navzgor po grušču do zgornje škrbine belega potoka (2.139m). Tam smo si nadeli plezalne pasove in čelade in nato nadaljevali pot po razgibani zavarovani plezalni poti na greben Male bele špice (2.217 m) in naprej do predora v Rabeljski Krniški špici. Za pot skozi predor smo potrebovali svetilke. Pot je naprej vodila navzdol na polico in po njej na Krniško škrbino. Ta del poti je bil kar zahteven in mestoma izpostavljen, z vmesnimi navpičnimi vzponi in spusti.
S Krniške škrbine (2.186 m) smo se potem zopet vsi po isti poti spustili po melišču navzdol do koče Corsi (1.950 m). V koči smo se malo okrepčali in odpočili, nato pa je sledil sestop do Viške planine in naprej po strmi cesti navzdol v Jezersko dolino, kjer nas je že čakal avtobus. V Komendo smo se vrnili v poznih popoldanskih urah.
Ob hoji smo uživali ob razgledih na mogočne vrhove Zahodnih Julijcev. Smo pa za pot skozi Trbiško škrbino skupno potrebovali približno 6 ur hoje, za »Pot Stoletnice« pa 7 ur.
Prvo skupino pohodnikov, ki se je odpravila po poti čez Trbiško škrbino je vodil Marko Primar (PD Ljubljana Polje), drugo skupino, ki se je odpravila po »Poti stoletnice« pa sta vodila Tomaž Stražar (PD Ljubljana Polje) in Brane Osolnik (PD Komenda).
Udeleženci smo bili nad pohodom navdušeni. Vodnikom se zahvaljujemo za dobro organizacijo in izvedbo ture in si tudi v naprej želimo še veliko takšnih tur.

Besedilo: Martina Barle; Fotografije: Matjaž Drolec

Veliki vrh in Velika Zelenica, 24.06.2017

Zgodaj zjutraj se je naša skupina pohodnikov odpeljala od PD Komenda čez Kranjski Rak do planine Ravne. Od tod se je začel pohod po markirani poti do Velike Zelenice. Z vrha smo imeli prelepe razglede na Kamniško- Savinjske Alpe, Rogatec, Veliko Planino in mnoge druge. Po malici in skupinskem slikanju smo odšli na drugi vrh ter se nato z veliko dobre volje vrnili nazaj v dolino. Med pohodom smo nabirali tudi zdravilna zelišča za izdelavo domačega čaja.

V prihodnje si želimo še veliko tako uspešnih pohodov in še večje število pohodnikov.

Besedilo: vodnik Osolnik Brane; Fotografije: Matjaž Drolec

Bosonogi 2017, 10.06.2017

Pohodniška sekcija Škrjančki Planinskega društva Komenda je organizirala dvanajsti pohod bosonogih iz Jurčkove Dobrave na Šenturško Goro pod Krvavcem, ki se ga je udeležilo 85 pohodnikov. Najštevilčnejša šest članska družina je bila Štiftar – Budja iz Volčjega Potoka. Šest kilometrov dolgo pot sta prehodila tudi najmlajši štiri letni pohodnik Bregant Ažbe in najstarejši 79 letni Jakomini Peter, ki so v planinskem domu Komenda prejeli praktične nagrade. Vsak bosonogi pohodnik je prejel tudi zasluženo medaljo, saj je bila letos pri suhi podlagi tal masaža podplatov zelo intenzivna. Ob prijetnem vzdušju in dobrem bograču v Planinskem domu Komenda so vse bolečine v podplatih izginile. Drugo leto se zopet vidimo.

Besedilo: Franc Drolec; Fotografije: Rudi Ocepek

Žusem, 06.05.2017

Že takoj zjutraj smo vedeli, ko smo zapeljali v sončen dan, da je več kot polovico dela za uspešen izlet že opravljeno. Najprej smo se zapeljali v Žalec, kjer smo si ogledali EKO muzej hmeljarstva in pivovarstva. Poleg zanimive zgodovine hmeljarstva in po kratkem filmu, smo poizkusili tudi domače pivo Kukec.
Nato smo šli na kmečki turizem Pri Mlinarju, kjer so nas pričakali z dobro domačo malico (z obaro z žganci in domačim kruhom).
Zatem smo si ogledali fontano piva v Žalcu, za katero vemo, da je edinstvena v Evropi in seveda na njej poizkusili šest vrst piva.
Pot nas je nato vodila preko Šentjerneja pri Celju proti Kozjanskemu. Peljali smo se mimo Slivniškega jezera do vznožja vrha Žusma (669 m), do koder vodi več poti na vrh. Izbrali smo krajšo, vendar zelo zahtevno pot, do stolpa ljubezni na Žusmu. Tu nas je pričakal Igor Štebe, ki je stolp izdelal in postavil, s toplo malico, narezki, sladicami in pijačo, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Stolp so v celoti izdelali s sponzorskimi sredstvi in udarniškim delom. Seveda se je vsak povzpel nanj, kar je bil naš končni cilj. Iz stolpa je čudovit razgled po kozjanskih hribih, vidi pa se vse do Triglava. Po skupinskem fotografiranju in z lepimi vtisi, smo se dobre volje odpravili proti domu.

Besedilo: Franc Drolec; Fotografije: Matjaž Drolec

Omiška Dinara in Mosor, 21-23.4.2017

V zgodnjih jutranjih urah smo se planinci iz Komende skupaj s PD Ljubljana Polje odpeljali v Dalmacijo do izhodišča za pohod po Omiški Dinari. 34 pohodnikov skupaj z vodniki je čakala 6 urna pot s prelepimi razgledi na otoke (Brač), mesto Omiš in Split. Spremljalo nas je prelepo sončno vreme, veter je blažil vročino, brez obilice smeha in dobre volje pa tako ali tako nikoli ne gre. Ob prihodu v Omiš so nas že čakale pripravljene mobilne hiške v kampu Galeb, ki so nudile obilico udobja in topel tuš. Najbolj pogumni (pogumen) pa so preizkusili tudi morsko kopel. Zvečer je sledilo druženje in večerja ob dobrotah iz žara mojstra Boruta Kavčiča.

Zgodaj zjutraj nas je prebudilo toplo sonce, še zadnji pogledi na plažo in potrebno se je bilo odpraviti na izhodišče drugega dne v vasico Gornje Sitno, kamor nas je šofer Frenk varno pripeljal. Pot nas je najprej vodila do planinske koče Umberto Girometta. Po krajšem postanku in izdelanem “bojnem” planu smo se odpravili na krožno turo po pogorju Mosorja. Pot nas je vodila do vrha Ljubljan (1.262 m) in nato po grebenu na Vickov Stup (1.325 m) kjer je postavljen stolp, podoben stolpu Jakoba Aljaža na Triglavu. Sama pot je bila dobro markirana, na nekaterih mestih je bila potrebna pomoč vodnikov, da smo pot lahko varno nadaljevali. Zadnji vrh naše krožne poti je bil Veliki Kabal (1.339 m), ki mu je sledil strm spust nazaj do planinske koče. Pot je res bila naporna in dolga sedem ur, je pa nudila obilico lepih razgledov, da so na svoj račun prišli še fotografi. Dobra večerja v koči je vsem zato pošteno teknila. Sobe v koči so bile hladne, zato smo se ponoči zarili v naše spalne vreče.

Jutranji budnici je ob 7.00 uri sledil zajtrk in nato še skupinsko slikanje pred kočo s prijaznim oskrbnikom. Čas je bil za slovo in počasen spust v dolino, kjer nas je v mestu na avtobusni postaji že čakal naš šofer.

S tem se je zaključila naša pohodniška tura po Dalmaciji in ker brez vseh članov obeh društev le ta ne bi tako dobro uspela, smo sklenili, da najbolje, da se preimenujemo v društvo KomPolje.
V imenu našega Planinskega društva bi se za dobro organizirano turo rad zahvalil  predsednici PD Ljubljana Polje, vodnici Mateji Tonin, vodniku Marku Primar, vodniku pripravniku iz PD Rečica Matjažu Vrhovnik, našemu pripravniku vodniku Borutu Kavčič, ter za logistiko zemljevida poti Zdenku Nemec. Nazadnje moram pohvaliti vse udeležence pohoda za strpnost in dobro voljo. V obeh društvih, oz. v skupnem imenu društva KomPolje si želimo še veliko tako lepih tur.

Vodnik PZS
Osolnik Brane

Fotografije: Matjaž Drolec