Arhiv avtorja:

Družinski plezalni tabor v Trenti

Tudi letos je ŠPO Komenda organiziral družinski plezalni tabor. Tako nas je med 11. in 15.
avgustom 2017 kar 30 članov in pridruženih družinskih članov prihajalo in odhajalo na tabor
v Trenti.
Bili smo si različni, kolikor se je le dalo. Od 8 mesečnice, ki se je dobro znala naložiti na
desno nogo in z oprimkom okoli ramenskega obroča odraslega potegniti višje, do 43 letnika,
ki je prvič plezal v skali. Nekateri so med plezanjem prisegali na kapo, drugi na čelado, tretji
pa na golo glavo. Pot do Trente se je za večino vlekla v avtih, natrpanih z opremo, nekaj
uživačev pa je prišlo preko Vršiča v tabor s kolesi. Za družbo otrok je skrbel tudi en
kosmatinec na štirih nogah, en bodoči član ali članica pa se je celo ves čas nosil(a) v
trebuščku, bodoča mama pa odlično vadila mazanje palačink z raznimi namazi.
In tudi plezali smo zelo različno. Včasih na vrvi, včasih brez. Nekateri na top, drugi seveda
izključno naprej, kot se za pravega plezalca spodobi. Osvojili smo ocene od trojk do 7b. Vse
to sta nam omogočali krasni plezališči Pri Plajerju in Pri Pavru. Prvo se je izkazalo kot idealni
prostor za preživljanje sončnih dni, kjer se je lahko na travi pod steno poležavalo,
dremuckalo, igralo karte, piknikiralo, sončilo in senčilo. Seveda se je tudi plezalo in to vse do
osvojitve smeri z oceno 7b in s pravim imenom: Hči planin. Čeprav smo se k Pri Pavru
podali le enkrat, in še to “samo za tri urce, saj tam nimamo kaj delati cel dan”, smo plezanje
zaključili šele po slabih sedmih urah ter bolj ali manj vsi z velikimi nasmeški, saj je plezališče
vsakemu dalo nekaj.
Ko smo se proti večeru vračali v tabor, so bile naše misli že pri hrani in druženju. Kuharji in
organizator prehrane so se več kot izkazali s svojimi idejami, raznoliko ponudbo in
brezhibnim vodenjem kuhinje. Tako so bili trebuščki polni, telesa zadovoljna in pripravljena
na nov delovni dan v skali.
Za piko na i se je zadnje jutro nekje našla ogromna lubenica, katero smo z užitkom pojedli
na poti domov, ko smo se ustavili ob Jasni, kjer smo šele zares preizkusili naš pogum. Voda
je bila namreč mrrrrz…odlična.
Hvala vsem, ki ste skrbeli za organizacijo in nadvse prijetno družbo! Ali z besedami
načelnika: “Tabor nam je res dobro uspel. Z ali brez, na top-a ali naprej, važn’ da se pleza.”

Polona Oblak

Prijave na plezalne vadbe 2017/2018

Na naslednji povezavi so možne prijave na plezalne vadbe 2017/2018: https://goo.gl/forms/8inq5YqKcQapVesO2

Vsi, ki ste prijavo že oddali preko prejšnjega obrazca, vam NI treba ponovno izpolnjevati novega obrazca.

Z vadbami začnemo 4. septembra in potekajo na plezalni stenci nad planinskim domom Komenda. Plezalni vrtec bo imel vadbe med 16.00 in 18.00, OŠ med 16.00 in 20.00, odrasli (16+) po 19ih (20) uri. Razporeditev bo znana 3.septembra, ko se zaključi prvi krog prijav.

CENA plezanja – otroci (seštejte ure plezanja vseh vaših otrok za en teden in tako dobite ceno, ki velja za tekoči mesec):
1h / teden = 25€ /mesec
1,5h / teden = 30€ /mesec
2h / teden = 40€ /mesec
2,5h / teden =45€ /mesec
3h / teden = 50€ /mesec
3,5h / teden = 55€ /mesec
4h / teden= 60€ /mesec
4,5h / teden = 65€ /mesec
5h / teden= 70€ /mesec

– cene že vključujejo popuste – > ali na drugo vadbo ali drugega otroka, ….
– cene veljajo za XX h / teden za en koledarski mesec
– vadnina se pobira v naprej vsako prvo vadbo v mesecu za tekoči mesec.
– če otroka opravičeno ni več kot polovico vadb na mesec, se mu naslednji mesec prizna popust v višini 50% vadnine.

Cena plezanja – odrasli:
2h = 40€ nečlani
2h = 35 € aktivni člani PD Komenda

Celovška špica, 30.07.2017

Manjša skupina planincev se je v nedeljo, 30.7.2017, pod vodstvom Milana Šinkovca odpravila na Celovško špico (2.103 m). Celovška špica se nahaja v Karavankah, na meji z Avstrijo in velja za zahtevno brezpotje.
Vremenske razmere zjutraj niso bile najbolj obetavne, vendar jim je kljub temu uspelo turo do konca izpeljati. Zgodaj zjutraj so se z Ljubelja povzpeli na Zelenico, od tam naprej pa pot nadaljevali proti Vrtači in nato na odcepu zavili levo v smeri proti Stolu. Od tam naprej so eno uro hodili še po markirani poti, nato zavili desno na brezpotje in prispeli do sedla pod Celovško špico. Tam so si nadeli čelade in se povzpeli proti vrhu. Pot je proti vrhu zelo izpostavljena, zato je bila potrebna velika zbranost in previdnost. Za pot do vrha so potrebovali dobre štiri ure. Zaradi grozečih oblakov, so se kar hitro odločili za sestop in vrnitev nazaj po isti poti proti Zelenici. Za pot nazaj do Zelenice so potrebovali 3 ure in pol, nato pa si v miru privoščili zaslužen počitek v domu na Zelenici. Sledil je še sestop iz Zelenice do Ljubelja in nato povratek proti Komendi.

Besedilo: Martina Barle; Fotografije: Jože Gradišar

Koča Corsi, 15.7.2017

Planinci PD Komenda smo se v soboto, 15.7.2017, skupaj s planinci PD Ljubljana Polje odpravili na pohod na kočo Corsi. Koča Corsi se nahaja v Italiji, v predelu zahodnih Julijskih Alp in spada v Viševo skupino. Pohoda se nas je udeležilo skupaj 23 planincev.
Iz Komende smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali z avtobusom in po dobri uri in pol vožnje prispeli do izhodišča Jezerska dolina (980 m), kjer smo pričeli s pohodom. Od izhodišča smo krenili navzgor po poti v dolini belega potoka, mimo bivše koče Brunner ter naprej do bivaka Gorizia (1.950 m), od tam dalje pa smo pot nadaljevali v dveh različnih smereh. Ena skupina se je odpravila po poti čez Trbiško škrbino, ki velja za lahko označeno pot, druga skupina pa po »Poti Stoletnice«, ki velja za zelo zahtevno označeno pot.
Pot čez Trbiško škrbino je vodila po razbitem terenu in melišču navzgor do Krniške škrbine, druga pot »Pot stoletnice« pa najprej strmo navzgor po grušču do zgornje škrbine belega potoka (2.139m). Tam smo si nadeli plezalne pasove in čelade in nato nadaljevali pot po razgibani zavarovani plezalni poti na greben Male bele špice (2.217 m) in naprej do predora v Rabeljski Krniški špici. Za pot skozi predor smo potrebovali svetilke. Pot je naprej vodila navzdol na polico in po njej na Krniško škrbino. Ta del poti je bil kar zahteven in mestoma izpostavljen, z vmesnimi navpičnimi vzponi in spusti.
S Krniške škrbine (2.186 m) smo se potem zopet vsi po isti poti spustili po melišču navzdol do koče Corsi (1.950 m). V koči smo se malo okrepčali in odpočili, nato pa je sledil sestop do Viške planine in naprej po strmi cesti navzdol v Jezersko dolino, kjer nas je že čakal avtobus. V Komendo smo se vrnili v poznih popoldanskih urah.
Ob hoji smo uživali ob razgledih na mogočne vrhove Zahodnih Julijcev. Smo pa za pot skozi Trbiško škrbino skupno potrebovali približno 6 ur hoje, za »Pot Stoletnice« pa 7 ur.
Prvo skupino pohodnikov, ki se je odpravila po poti čez Trbiško škrbino je vodil Marko Primar (PD Ljubljana Polje), drugo skupino, ki se je odpravila po »Poti stoletnice« pa sta vodila Tomaž Stražar (PD Ljubljana Polje) in Brane Osolnik (PD Komenda).
Udeleženci smo bili nad pohodom navdušeni. Vodnikom se zahvaljujemo za dobro organizacijo in izvedbo ture in si tudi v naprej želimo še veliko takšnih tur.

Besedilo: Martina Barle; Fotografije: Matjaž Drolec

Veliki vrh in Velika Zelenica, 24.06.2017

Zgodaj zjutraj se je naša skupina pohodnikov odpeljala od PD Komenda čez Kranjski Rak do planine Ravne. Od tod se je začel pohod po markirani poti do Velike Zelenice. Z vrha smo imeli prelepe razglede na Kamniško- Savinjske Alpe, Rogatec, Veliko Planino in mnoge druge. Po malici in skupinskem slikanju smo odšli na drugi vrh ter se nato z veliko dobre volje vrnili nazaj v dolino. Med pohodom smo nabirali tudi zdravilna zelišča za izdelavo domačega čaja.

V prihodnje si želimo še veliko tako uspešnih pohodov in še večje število pohodnikov.

Besedilo: vodnik Osolnik Brane; Fotografije: Matjaž Drolec

Bosonogi 2017, 10.06.2017

Pohodniška sekcija Škrjančki Planinskega društva Komenda je organizirala dvanajsti pohod bosonogih iz Jurčkove Dobrave na Šenturško Goro pod Krvavcem, ki se ga je udeležilo 85 pohodnikov. Najštevilčnejša šest članska družina je bila Štiftar – Budja iz Volčjega Potoka. Šest kilometrov dolgo pot sta prehodila tudi najmlajši štiri letni pohodnik Bregant Ažbe in najstarejši 79 letni Jakomini Peter, ki so v planinskem domu Komenda prejeli praktične nagrade. Vsak bosonogi pohodnik je prejel tudi zasluženo medaljo, saj je bila letos pri suhi podlagi tal masaža podplatov zelo intenzivna. Ob prijetnem vzdušju in dobrem bograču v Planinskem domu Komenda so vse bolečine v podplatih izginile. Drugo leto se zopet vidimo.

Besedilo: Franc Drolec; Fotografije: Rudi Ocepek

Žusem, 06.05.2017

Že takoj zjutraj smo vedeli, ko smo zapeljali v sončen dan, da je več kot polovico dela za uspešen izlet že opravljeno. Najprej smo se zapeljali v Žalec, kjer smo si ogledali EKO muzej hmeljarstva in pivovarstva. Poleg zanimive zgodovine hmeljarstva in po kratkem filmu, smo poizkusili tudi domače pivo Kukec.
Nato smo šli na kmečki turizem Pri Mlinarju, kjer so nas pričakali z dobro domačo malico (z obaro z žganci in domačim kruhom).
Zatem smo si ogledali fontano piva v Žalcu, za katero vemo, da je edinstvena v Evropi in seveda na njej poizkusili šest vrst piva.
Pot nas je nato vodila preko Šentjerneja pri Celju proti Kozjanskemu. Peljali smo se mimo Slivniškega jezera do vznožja vrha Žusma (669 m), do koder vodi več poti na vrh. Izbrali smo krajšo, vendar zelo zahtevno pot, do stolpa ljubezni na Žusmu. Tu nas je pričakal Igor Štebe, ki je stolp izdelal in postavil, s toplo malico, narezki, sladicami in pijačo, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Stolp so v celoti izdelali s sponzorskimi sredstvi in udarniškim delom. Seveda se je vsak povzpel nanj, kar je bil naš končni cilj. Iz stolpa je čudovit razgled po kozjanskih hribih, vidi pa se vse do Triglava. Po skupinskem fotografiranju in z lepimi vtisi, smo se dobre volje odpravili proti domu.

Besedilo: Franc Drolec; Fotografije: Matjaž Drolec