Pohodi in dogodki

Napovedi in novice o prihajajočih izletih in drugih dogodkov v organizaciji PD Komenda.

Monte Capin (Veliki Kopinj) (1.735 m), 22.07.2018

Zjutraj smo se z lastnim prevozom odpeljali v Karnijske Alpe čez mesto Trbiž do doline Bartole kjer je bilo naše izhodišče. Bilo je zelo soparno, malo so se pojavljale dežne kaplje in po uri in pol hoje smo prispeli na sedlo Della Canton. Tu smo imeli krajši počitek ter se slikali ob kapelici in zvonu želja. Pot smo nadaljevali po delno markirani poti do razpotja kjer se je naša pot odcepila na brezpotjih do vrha Monte Capin. Na vrhu nas je pričakalo sonce, dobra volja in konjska družinica, prelepi razgledi na Julijske Alpe od Mangarta do Montaža in Ziljsko dolino v Avstriji. Ker je moja vremenska slika kazala, da bo na tem koncu ob 13. uri pričelo deževati smo se kmalu začeli vračati v dolino. Z veliko dobre volje smo prišli suhi do avtomobila. Ko je ura odbila 13 se je ulila ploha, mi pa smo se odpeljali proti domu. Na naši strani smo se ustavili pri Zelencih, izviru Save Dolinke tako da smo lepo zaključili današnji dan, uspešno in zadovoljno.

 

Besedilo: Brane Osolnik; Fotografije: Franc Cerar

Velika Baba (2.016 m), 01.07.2018

Zjutraj se že vsi zberemo pa šofer zaspi, pride s polurno zamudo, nas hitro naloži in gasa. Verjetno smo postavili nov hitrostni rekord do Lepene saj smo tam lahko še spili prvo kavo. Nato pa smo se odpravili proti našemu prvemu cilju Velika Baba. Do tja nas je kar matrala tale mulatjera in vsa ta sopara v zraku. Po 4 urah sopihanja le pridemo na vrh te babe, kjer naredimo daljši počitek in obvezno fotkanje. Nato pa se po isti poti spustimo do Krnskega jezera in si pri koči privoščimo topli obrok. Počasi nas je že začenjal čas preganjati, zato smo kar hitro spokal nazaj v dolino. V Lepeni spijemo še zasluženo pivo in na hitro naredimo analizo ture nato pa se spravimo v avtobus in proti domu.

Besedilo: Borut Kavčič; Fotografije: Borut Kavčič

Bosonogi 2018, 10.6.2018

Škrjančki smo organizirali že 13. tradicionalni pohod bosonogih iz Komendske Dobrave na Šenturško Goro. Letos se nas je zbralo 100 pohodnikov. Prišli so iz vseh okoliških občin, Komendske, Cerkljanske, Kamniške, Mengeške, Šenčurske in celo iz Grosupeljske. Start in cilj je bil zaradi obnove ceste Zalog – Tunjice, prestavljen iz Jurčkove Dobrave na Komendsko Dobravo, kar nam je podaljšalo pohod iz 6 na 8 km. Po vpisu na Komendski Dobravi, smo vsi pohodniki dobili majice Bosonogi / moški – modre, ženske – rdeče / in po prigrizku kruha z zaseko ter okrepčevalni pijači krenili na pot. Imeli smo srečo, da je ponoči deževalo, tako da je bila hoja po gozdu veliko lažja. Srečno smo prispeli na Šenturško Goro, kjer smo imeli skupinska fotografiranja in se po kratkem postanku pri gostišču Pavlin odpravili v dolino. Na cilj smo prispeli brez večjih nezgod, mogoče kakšnih malih zdrsov, ter se odpravili na Planinski dom, kjer nas je čakala dobra obara z žganci. Nato sta predsednik Zoran Sodnik in vodja Škrjančkov Franc Drolec vsem zaslužnim bosonogim podelila medalje. Najmlajši štiri letni Tilen Križnar in prav toliko stara Eva Kern ter najstarejši Peter Jakomini in najštevilčnejša družina Lončar iz Zaloga, pa so dobili praktične nagrade, pice iz Planinskega doma Komenda. Mnenje vseh pohodnikov je bilo pohvalno in obljubili so, da se drugo leto zopet vidimo.

Besedilo: Franc Drolec; Fotografije: Peter Blejc

Pohod ob Soči, 20.05.2018

Pred dvema letoma nas je vodnik Brane popeljal na prvi del poti ob Soči od Kugyjevega spomenika do vasi Soča. Tokrat je bilo na vrsti njeno nadaljevanje. Zgodaj zjutraj se nas je zbralo osemnajst pohodnikov, ki smo se z mini avtobusom odpeljali do vasi Soča. Tu smo si oprtali nahrbtnike in se v gosjem redu podali na pot. Ta se je praktično ves čas spuščala tik ob reki Soča. Sem ter tja smo jo prečkali preko visečih mostov in ob tem občudovali globoke kanjone, ki jih je reka izdolbla tekom mnogih let. Fotografi so spet prišli na svoj račun, Borut (pomočnik vodnika Braneta) pa jih (nas) je potrpežljivo čakal. Na polovici poti je bil čas za počitek, ki so ga nekateri izkoristili za kavico, drugi pa za sladkanje s palačinkami. Pot se je v nadaljevanju vila malo po travnikih in malo po gozdu, ob tem pa smo občudovali kanuiste, ki so drveli med brzicami Soče. Kaninsko pogorje je bilo z vsakim korakom bližje in s tem tudi naš cilj poti v vasi Čezsoča. Po zadnjem postanku ob kapelici, kjer smo spraznili vsebino nahrbtnikov, nas je čakalo še par minut hoje do gostišča Vančar. Tu smo si privoščili obilno pojedino, da smo lahko zdržali še dolgo vožnjo do doma.

Hvala vodniku Branetu za organizacijo in vodenje ter njegovemu pomočniku Borutu, da nas s prehitrim tempom ni preveč namučil. 

Besedilo: Matjaž Drolec; Fotografije: Matjaž Drolec

Nanos (1.262 m), 22.04.2018

Po odhodu iz zbornega mesta izpred planinskega doma in jutranje kavice na bencinskem servisu Ravbarkomanda prispemo do parkirišča na Razdrtem. Zasedeno parkirišče nam namigne, da je danes Nanos cilj mnogim planincem. Pot nas sprva vodi po travnatem nato gozdnem pobočju, ki kmalu preide v skalnati teren. Vzpenjamo se po zahtevni poti, ki je na nevarnih mestih zavarovana z jeklenicami. Na vršnem grebenu nas spremlja rahel veter in že ozremo oddajnik ter planinski dom. S soncem obsijana miza pred planinskim domom na Nanosu nas kar vabi da prisedemo. Krajši počitek z malico in že sledi sestop po lažji ( položnejši ) poti mimo cerkve Svetega Hieronima proti izhodišču. Nekje sredi pobočja nas preseneti modras, ki je verjetno pred kratkim zapustil zimsko prebivališče in počasi izgine med skalovjem. Najmlajši udeleženec z dobrimi 5 leti je vso pot prehodi sam za kar zasluži pohvalo.

Besedilo: Zoran Sodnik; Fotografije: Zoran Sodnik