Vodniški odsek

Vabimo na Monte Coglians (Hohe warte) (2.780 m) in Rauchkofel (2.460 m) (Karnijske Alpe)

PD Komenda vas vabi na dvodnevni (24.8. – 25.8.2019) pohod na 

Monte Coglians (Hohe warte) (2.780 m) in Rauchkofel (2.460 m) (Karnijske Alpe)

Odhod: v soboto 24.08.2019 ob 5.00 uri izpred PD Komenda na Podborštu

Prevoz: osebni avtomobili

Čas hoje: 1. dan: 9 ur, 2. dan: 7 – 8 ur

Zahtevnost: zelo zahtevna pot, primerna za gornike z dobro psihofizično kondicijo

Potek poti:       1. dan: rifugio Tolazzi – rifugio Lambertegni Romanin – Valentin Torl – Rauchkofel – Wolayerseehutte – rifugio Marinelli (večerja, spanje, zajtrk).

                        2. dan: rifugio Marinelli – Monte Coglians – rifugio Marinelli – Rifugio Tolazzi

Obvezna oprema: čelada, čevlji z dobro narebrenim podplatom, planinska izkaznica, osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list), oprema primerna zahtevnosti ture

Prehrana: v koči Marinelli je polpenzion (cena 50 EUR), vse koče so odprte, nekaj pijače in hrane iz nahrbtnika

Vodnika: Robert Posavec, Milan Šinkovec

Obvezne prijave do nedelje 04.08.2019 na tel. 041 298 954 (Milan Šinkovec). Število udeležencev je omejeno!

Vabljeni!
PD Komenda

Po Trnovskem robu, 31.3.2019

Napovedovala se je topla in sončna nedelja. To je potrebno izkoristiti. Pomladno sonce nas že tako rado izvabi na plano. Ko ob tem oprtamo nahrbtnike in obujemo pohodne čevlje, je občutek zadovoljstva toliko večji.
Tokrat nas je v Podborštu pobral dvajsetsedežni avtobus. Ker je bil razpis oddan le nekaj dni prej, se nas je na turco podalo skupno 12 pohodnikov.

Svojo pot smo pričeli v zaselku Tratnik(559m) pri Colu.Čakala nas je slabih 15 km dolga pot in le 624m vzpona , tako da nismo potrebovali vlagati veliko energije za premagovanje ovir. Smo pa že takoj na začetku zagledali velikonočnico, ki nas je seveda očarala, tako kot kasneje vse cvetje na naši poti.
Prvi vrh je bil Kovk (952m). Glede na to, da smo imeli za seboj že vožnjo na izhodišče in eno urco hoje se je prilegla mala malica. Tu smo tudi lahko občudovali Vipavko dolino, steno Gradiške ture, v oddaljenosti Nanos, na drugi strani Čaven in Golake, za nagrado pa tudi očaka Triglav.

(več …)

Monte Capin (Veliki Kopinj) (1.735 m), 22.07.2018

Zjutraj smo se z lastnim prevozom odpeljali v Karnijske Alpe čez mesto Trbiž do doline Bartole kjer je bilo naše izhodišče. Bilo je zelo soparno, malo so se pojavljale dežne kaplje in po uri in pol hoje smo prispeli na sedlo Della Canton. Tu smo imeli krajši počitek ter se slikali ob kapelici in zvonu želja. Pot smo nadaljevali po delno markirani poti do razpotja kjer se je naša pot odcepila na brezpotjih do vrha Monte Capin. Na vrhu nas je pričakalo sonce, dobra volja in konjska družinica, prelepi razgledi na Julijske Alpe od Mangarta do Montaža in Ziljsko dolino v Avstriji. Ker je moja vremenska slika kazala, da bo na tem koncu ob 13. uri pričelo deževati smo se kmalu začeli vračati v dolino. Z veliko dobre volje smo prišli suhi do avtomobila. Ko je ura odbila 13 se je ulila ploha, mi pa smo se odpeljali proti domu. Na naši strani smo se ustavili pri Zelencih, izviru Save Dolinke tako da smo lepo zaključili današnji dan, uspešno in zadovoljno.

 

Besedilo: Brane Osolnik; Fotografije: Franc Cerar

Velika Baba (2.016 m), 01.07.2018

Zjutraj se že vsi zberemo pa šofer zaspi, pride s polurno zamudo, nas hitro naloži in gasa. Verjetno smo postavili nov hitrostni rekord do Lepene saj smo tam lahko še spili prvo kavo. Nato pa smo se odpravili proti našemu prvemu cilju Velika Baba. Do tja nas je kar matrala tale mulatjera in vsa ta sopara v zraku. Po 4 urah sopihanja le pridemo na vrh te babe, kjer naredimo daljši počitek in obvezno fotkanje. Nato pa se po isti poti spustimo do Krnskega jezera in si pri koči privoščimo topli obrok. Počasi nas je že začenjal čas preganjati, zato smo kar hitro spokal nazaj v dolino. V Lepeni spijemo še zasluženo pivo in na hitro naredimo analizo ture nato pa se spravimo v avtobus in proti domu.

 

Besedilo: Borut Kavčič; Fotografije: Borut Kavčič

Pohod ob Soči, 20.05.2018

Pred dvema letoma nas je vodnik Brane popeljal na prvi del poti ob Soči od Kugyjevega spomenika do vasi Soča. Tokrat je bilo na vrsti njeno nadaljevanje. Zgodaj zjutraj se nas je zbralo osemnajst pohodnikov, ki smo se z mini avtobusom odpeljali do vasi Soča. Tu smo si oprtali nahrbtnike in se v gosjem redu podali na pot. Ta se je praktično ves čas spuščala tik ob reki Soča. Sem ter tja smo jo prečkali preko visečih mostov in ob tem občudovali globoke kanjone, ki jih je reka izdolbla tekom mnogih let. Fotografi so spet prišli na svoj račun, Borut (pomočnik vodnika Braneta) pa jih (nas) je potrpežljivo čakal. Na polovici poti je bil čas za počitek, ki so ga nekateri izkoristili za kavico, drugi pa za sladkanje s palačinkami. Pot se je v nadaljevanju vila malo po travnikih in malo po gozdu, ob tem pa smo občudovali kanuiste, ki so drveli med brzicami Soče. Kaninsko pogorje je bilo z vsakim korakom bližje in s tem tudi naš cilj poti v vasi Čezsoča. Po zadnjem postanku ob kapelici, kjer smo spraznili vsebino nahrbtnikov, nas je čakalo še par minut hoje do gostišča Vančar. Tu smo si privoščili obilno pojedino, da smo lahko zdržali še dolgo vožnjo do doma.

Hvala vodniku Branetu za organizacijo in vodenje ter njegovemu pomočniku Borutu, da nas s prehitrim tempom ni preveč namučil. 

 

Besedilo: Matjaž Drolec; Fotografije: Matjaž Drolec